Kaj so panični napadi, zakaj nastanejo in kako si lahko pomagamo? Psihoterapevtka Manja Kristanc pojasnjuje vzroke tesnobe, izgorelosti in možnosti psihoterapevtske pomoči.
V oddaji Jutro na Planetu smo spregovorili o temi, s katero se danes sooča vse več ljudi – anksioznosti, paničnih napadih in izgorelosti. Čeprav so takšne stiske zelo pogoste, mnogi o njih še vedno težko spregovorijo.
Kaj je panični napad?
Panični napad je akutno stanje izrazite tesnobe, ki se običajno pojavi nenadoma in zelo intenzivno.
Pogosto ga spremljajo:
- razbijanje srca,
- občutek dušenja,
- težko dihanje,
- vrtoglavica,
- občutek izgube nadzora,
- strah, da bomo umrli ali doživeli srčni infarkt.
Ker so telesni simptomi lahko zelo podobni simptomom srčnega infarkta, je ob prvem pojavu vedno priporočljivo poiskati zdravniško pomoč, da se izključijo morebitni telesni vzroki.
Kaj je razlika med tesnobo in paničnim napadom?
Anksioznost oziroma tesnoba je običajno bolj dolgotrajno stanje notranje napetosti, skrbi in pričakovanja, da se bo zgodilo nekaj neprijetnega.
Panični napad pa predstavlja vrhunec tesnobe – intenzivno in akutno stanje, ki posameznika pogosto prestraši zaradi močnih telesnih simptomov.
Zakaj pride do anksioznosti?
Vzroki so običajno večplastni.
Na razvoj anksioznosti lahko vplivajo:
Dolgotrajen stres
Kronična preobremenjenost, nenehna aktivacija in življenje »na adrenalinu« lahko postopoma pripeljejo do izgorelosti in tesnobe.
Pomembni življenjski dogodki
- izguba službe,
- ločitev,
- bolezen,
- smrt bližnje osebe,
- velike življenjske spremembe.
Osebnostne značilnosti
Pogosteje se s tesnobo srečujejo ljudje, ki:
- imajo visoke zahteve do sebe,
- težko postavljajo meje,
- želijo imeti vse pod nadzorom,
- pogosto postavljajo potrebe drugih pred svoje.
Življenjske izkušnje
Na naš način doživljanja sveta vplivajo tudi zgodnje življenjske izkušnje, vzgojni vzorci in pomembni odnosi.
Ko telo reče: »Dovolj.«
Pogosto ljudje dolgo časa ignoriramo opozorilne znake:
- kronično utrujenost,
- nespečnost,
- razdražljivost,
- težave s koncentracijo,
- občutek, da ne zmoremo več.
Ker želimo nadaljevati z vsakodnevnimi obveznostmi, te znake pogosto spregledamo.
Telo pa ima svoje meje.
Panični napad ali izgorelost sta lahko način, kako nas telo opozori, da je čas, da se ustavimo in poskrbimo zase.
Kako si lahko pomagamo?
Pomembni koraki so lahko:
- boljši stik s svojim telesom in čustvi,
- zmanjševanje kronične preobremenjenosti,
- skrb za počitek,
- gibanje in sprehodi v naravi,
- čuječnost in meditacija,
- podpora bližnjih,
- učenje postavljanja meja,
- strokovna pomoč.
Psihoterapija lahko pomaga razumeti, zakaj se določeni vzorci ponavljajo in kako razvijati bolj podporne načine življenja.
Niste sami.
Veliko ljudi se ob tesnobi sprašuje:
»Ali je z mano nekaj narobe?«
Odgovor je običajno ne.
Tesnoba in panični napadi pogosto predstavljajo odziv organizma na dolgotrajne obremenitve, notranje konflikte ali zahtevne življenjske okoliščine.
Iskanje pomoči ni znak šibkosti, ampak pogosto prvi korak k spremembi.
Če se tudi sami soočate z anksioznostjo ali paničnimi napadi
Psihoterapija lahko pomaga pri boljšem razumevanju vašega doživljanja in iskanju novih načinov soočanja s stisko.
Spoznajte več o storitvi: